Opis

Poznavalci podeželske arhitekture jo opisujejo kot arhitekturni biser. Gre za hišo premožnega kmeta, ki ni postala "slavna" zaradi svoje starosti – zgrajena je bila leta 1901 – marveč izključno zaradi svojih na zunaj vidnih arhitekturnih značilnosti.

Po ocenah strokovnjakov je to ena najlepših hiš v Pomurju – biser prekmurske arhitekturne umetnosti. Vhod v stavbo je preko arkadne lope s štirimi stebri, skozi vrata, ki so rezbarska mojstrovina. Zraven vhoda je vodnjak na kolo. Letnica na hiši je 1901. V največjem prostoru v hiši ("iža") stoji imenitna stara lončena peč. Ta prostor sedaj služi tudi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. Iz hiše pridemo v kamro, ki so jo preuredili v pisarno oziroma informacijski center z računalniki. Verjetno prav zaradi tega to hišo imenujejo TELE hiša. Poleg hiše je tudi gospodarsko poslopje s hlevom za konje in hlevom za krave, podom (gumno) in svinjaki v pregibu. Na ta način je dvorišče, zahvaljujoč tudi zadnji strani sosedove hiše, lep zaprt prostor, odprt samo proti glavni cesti, ki pelje skozi vas.

V bližnji okolici Kobilja se nahaja tudi župnijska cerkev sv. Martina. Zgrajena je po Jandlovih načrtih (leta 1926) – kot enoladijska, v prezbiteriju petstranično zaključena historistična zgradba. Okna so zastekljena s kakovostnimi vitraži iz leta 1972. Vitraži so narejeni po idejni zasnovi akademskega slikarja Staneta Kregarja. V cerkvi svetega Martina imajo kotišče navadni netopirji. Pravzaprav gre za največjo in skoraj edino porodniško kolonijo te vrste v celem Prekmurju. Kolonijo spremljajo že nekaj let in ugotovili so, da se tu zbere tudi do 400 samic z mladiči.

Doprsni kip patra Berdena stoji na Kobilju med župnijsko cerkvijo sv. Martina z znamenitimi »Kregarjevimi okni« in patrovo obnovljeno rojstno hišo. V manjšem parku sta znameniti mogočni breki, največji in najstarejši drevesi te vrste v Sloveniji.

Kapela sv. Martina je spomin na cerkev in samostan iz leta 1271, ki sta stala na tem mestu. Notranjost kapelice je lepo opremljena, krasi jo čudovita freska Marije.

Poseben biser Kobiljskih goric je »skoriš« (Sorbus domestica), dvesto let staro sadno drevo, ki raste na hribu sv. Martina, od koder se razlega lep razgled po okolici. Iz skoriševih plodov pridobivajo odličen jabolčnik, ki spominja na vino – »brekovo vino«. Plodove tudi sušijo, iz njih pa kuhajo tudi žganje. Obseg drevesa je 212 cm, višina pa 18 metrov.

V gostinski ponudbi Gostilne Smej v Kobilju so domače, prekmurske jedi: kobiljska šunka, domače koline z bujto repo, meso iz tünke, prekmurska gibanica, retaši in še kaj.

Informacije o lokaciji

Občina Kobilje
Kobilje 56
9227 Kobilje

T: (02) 579 92 20

W: www.kobilje.si

Komentarji in ocene

Oddaj komentar in oceno

Povprečna ocena

0,0/5

(Št. ocen: 0)
Lokacija
0,0/5
Ponudba
0,0/5
Ljudje
0,0/5

Za oddajo komentarja in ocen se je potrebno predhodno prijaviti.

Priporoči prijatelju


CAPTCHA Image


Ponudba v bližini

Izletniška kmetija Puhan

Nad Plečnikovo cerkvijo se na severni strani razprostira grič Vršič s kapelo sv. Urbana. Poleg odlič ...

Rotunda v Selu

Majhno okroglo svetišče v vasici Selo, na zarobju vzhodnega Goričkega, ima med prekmurskimi umetnost ...

Evangeličanska cerkev Hodoš

Postbaročna enoladijska cerkev iz sredine 19. stoletja. Okrog cerkve je lipov nasad z nepozidano oko ...

Novice

Na tem nivoju trenutno ni novic!

Vse novice